Sileas se je zazrla v ogromno goro pepela, ki se je raztezala pred njo. Čez obraz se ji je razlezel zloben nasmešek. "Najboljša predstava zlobe in strahu" si je prevzeto zašepela "je Mordorska Gora Pogube". Pri gori je bila šle dvakrat v življenju zdaj in, ko je bila majhna jo je mama pripeljala, da bi se že, kot majhna spoznala ta strah spoštovati. Spet je odvrnila pogled od gore in se vsedla na črn pepel. Na nalogo naj bi šla z še nekom drugim, čeprav ni vedela s kom. To je sovražila, saj se ji je zdelo, da se ne moreš zanesti na nikogar drugega, kot nase. Upam vsaj, da ne bo čista polomija, si je jezno mislila, in če bo pametna mi najbrž ne bo hodila na pot. Edina oseba, ki ji je Sileas kadarkoli zaupala je bila njena mama, zdaj ko tudi nje ni bilo je bila čisto sama, vendar je bilo to Sill všeč. Svoje zdaj že ikročene deče lase je spela v čop. Zagledala se je v četo, ki je ravno vstopala v Mordor in pričela čakati...